Rojena je bila v proletarski družini Vipotnik v Zabukovici. Bila je ena od petih otrok očeta Franca in mame Helene. V letih pred vojno je bila vsa družina na čelu z bratom Albinom in sestro Marijo vpeta v revolucionarno delavsko gibanje in si tako prislužila črno piko pri takratnih oblastnikih, ki so bili v veliki meri v službi okupatorja. Družina je bila obsojena na internacijo. Tudi Fanika, ki se je poročila s Pongracem Račkom, delavskim zaupnikom zabukovških rudarjev. Bili so revolucionarji, skojevci, komunisti, ki so že pred okupacijo opozarjali kakšna nevarnost grozi slovenskemu narodu in skupaj s svojimi somišljeniki bili trdno odločeni braniti svojo domovino. Med vojno se je najprej znašla v Starem piskru, bila izpuščena, nato v ilegali, avgusta 1942 bila aretirana in skupaj s starši odpeljana v koncentracijsko taborišče. Pristala je v Auschwitzu, starša pa sta bila odpeljana v taborišče na Bavarsko. Od 333 žensk, kolikor jih je bilo skupaj z njo v transportu za taborišče Auschwitz, jih je preživelo le petinšestdeset.
Po vojni sta si z možem zgradila hišo v Latkovi vasi – Hrastju. Oba sta bila družbeno angažirana, Fanika je do svojega 95. leta kot prostovoljka pomagala Rdečemu križu. Ves čas je bila vpeta tudi v delo KO ZB za vrednote NOB Prebold. Že 44 let, vse od moževe smrti, je živela z zakoncema Majdo in Blažem Jelen. Otrok ni imela. Svojega še nerojenega otroka je Fanika izgubila v času vojne, ko je bila zaprta v Starem piskru.
Od Fanike Raček so se v Preboldu poslovili dober mesec pred njenim 107. rojstnim dnevom. Od nje so se v velikem številu poslovili na preboldskem pokopališču z vsemi častmi in poslovilnim govorom predsednika Območne organizacije ZB za vrednote NOB Žalec Marijana Turičnika.
